Celovško polje

Poljanski camino

Dvanajst razodetij s Celovškega polja

Mohorjeva Celovec, 2018

Knjiga navezuje na evropsko tradicijo književnosti o znamenitem „Caminu“ v Santiagu de Compostela v španski Galiciji. Intuitivno raziskuje znake in praznake Celovškega polja, osrednje koroške kulturne pokrajine. Ti praznaki se razodevajo v domala neznatnih delcih resnične pokrajine in v njeni zgodovini, pogosto pa v sozvočju le-teh. Samo s pesniško besedo, ki je včasih jezikovno lokalno obarvana, avtor odkriva dimenzije, ki jih ne znanost ne razum ne moreta prikazati, ki pa z razodetjem postanejo neomajna resničnost. Bralca in bralko vabi, da da se znakom odpirata in po svoje podoživljata pokrajino v vsej njeni mistični razsežnosti.

„Zbirka dvanajstih poetičnih besedil, vodnik po materialnem in duhovnem svetu, za sodobne romarje, ki neprestano odkrivajo svoj Camino. Knjigo je mogoče brati kot vodnik po tem lepem koščku Celovškega polja, kot poučno predstavitev krajev, kot povabilo na osebni camino ali pa kot umetniško besedilo.“ Maja Črepinšek

Hanzi Mlečnik (knjigarna Haček, Celovec): Poljanski camino (YouTube)

Aktualno

Celovško polje
Svinča vas s jugozahoda pri Rogarjevci, p.d. Smrečnik

Magnolija in tulipani. Pripovedi in resnične pravljice s Celovškega polja

(Drava, 2014)

Pričujočo zbirko sestavlja niz krajših in daljših pripovedi, pravljic in črtic s Celovškega polja izpod Štalenske gore. Bojan Schnabl je doma v Svinči vasi ob reki Krki in njegova prozna besedila v stilu ljudskih pripovedk se dogajajo prav n njegovem domačem okolju.

To si želim!

Skrivnostno izročilo Slovenjega Šmihela

(Rastje 18/2024, str. 105-112)

Kdo bi si mislil, da je naš Slovenji Šmihel globoko zasidran v naši zgodovini in hkrati v evropski mitologiji.

Zgodovinska pripoved kot jo piše le Celovško polje.

To hočem!

Zgodovinsko slovensko prosvetno društvo “Edinost” v Šenttomažu: nova dognanja

(Mohorjev koledar 2025, str. 51-58)

Po Marijini prikazni in številnim čudežem v Dolini 1849 ter tretjem političnem taborom 1871 v bližnji Zgornji Buhlji se je razcvetelo društveno življenje tudi na Celovškem polju. Edinost v Šenttomažu nad Celovcem tako zrcali družbene in politične razvoje vse do „Anšlusa“ in kasneje.

Prispevek podaja nova transdisciplinarna dognanja, ki so bila objavljena tudi v nemščini v občinski kroniki Štalenske gore.

To rabim!

To in ono in še več publikacij

SCHNABL, Bojan-Ilija. Inkulturacija, fenomen kulturnih procesov na Koroškem.

In/V: Studia mythologica Slavica, ISSN 1408-6271., 2012, 15, S. 231-246, ilustr.

SCHNABL, Bojan-Ilija. Evropski parlament, osrednja demokratično legitimirana ustanova Evropske zveze/unije.

In/V: Teorija in praksa, ISSN 0040-3598, jan.-feb. 1998, letn. 35, št. 1, S. 118-131, tabele.

SCHNABL, Bojan-Ilija. Johann Nepomuk Baron Schloissnigg (Šlojsnik), Statthalter von Kärnten (1850-1860) und Landespräsident von Krain.

In: Carinthia I, Zeitschrift für geschichtliche Landeskunde von Kärnten, 207. Jahrgang 2017. Klagenfurt am Wörthersee, Geschichtsverein für Kärnten, 2017, S. 339-365, ilustr.

SCHNABL, Bojan-Ilija (avtor, fotograf). Celovško polje, neznani zaklad osrednje slovenske kulturne pokrajine.

V/In: Koroški koledar 2013, Celovec 2012, S. 107-122, ilustr.

V/In: Koroški koledar 2013, Celovec 2012, S. 107-122, ilustr.

SCHNABL, Bojan-Ilija. 1824 in 1849, ključni letnici za razumevanje slovenske politične in ustavne zgodovine na Koroškem.

V/In: Koroški koledar 2014, Celovec 2013, S. 177-189, ilustr.

SCHNABL, Bojan-Ilija. Koroške Aleksandrinke – iz Zahomca v Aleksandrijo v mitičnem Egiptu.

V/In: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu 2015, ISSN 1024-1493, 2014, S. 50-53, ilustr.

SCHNABL, Bojan-Ilija. Sveta Liharda Kamenska, „usmiljena mati Slovencev“, in njeni podjunski kržeji: iz nove velike Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem.

V/In: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu 2014, ISSN 1024-1493, Celovec 2013, S. 48-52, ilustr.

YouTube: Enciklopedie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška in 3 Bänden mit Buchschachtel auf blassroter CouchHanzi Mlečnik, knjigarna Haček (Celovec): Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem (Böhlau 2016)

SmrečnikAudio posnetek: Angela Oberekar, p.d. Smrečnica iz Rogarje vasi (občina Šenttomaž, danes Štalenska gora) v pogovoru s sodedo Lucijo Sdoutz o Smrečnikovoma sinovoma Mihiju in Albinu, ki sta šla živeti v Avstralijo leta 1955. Mihi nič ne piše, Albin pa je prinesel ob obisku neke copate. Posnel Otto Jamelnik leta 1968.

Poljanska specialiteta

Dvojezični koroški ziljski krapi s Celovškega polja

Priljubljena jed, ki je idealna za pripravo in skupno uživanje s prijatelji ob prazničnih priložnostih (kar ostane od takšnega zabavnega kuhanja, se lahko zamrzne in je lepo darilo).

Natančne količine niso pomembne, pomembno je le približno razmerje, ki pa ga lahko po občutku in glede na vsebino hladilnika zlahka spreminjamo. Ker nekega dne pozimi v oddaljenem mestu nisem mogel priti do sveže mete iz Tomanovega potoka v Svinči vasi, se je porodila zamisel o meti iz čajnih vrečk. Le-ta zamisel se je izkazala za odlično in še bolj okusno rešitev.

Sestavine
Za testo
500 g grobe moke
250 ml mlačne vode
nekaj dobrega olja (približno 3 žlice)
eno jajce (za barvo)
ščepec soli
 
Za nadev
½ kg krompirja (mokastega)
1 por (ne premajhen in ne prevelik)
½ kg skute (drobljive)
Nekaj parmezana in/ali mehkega sira po okusu (kar je v hladilniku)
2 čajni vrečki bio mete
Malo naribanega muškatnega oreščka
Nekaj peteršilja je dobra zamisel, morda tudi kakšna italijanska zelišča
 
Dodatno
Svetlo rjavo stopljeno vroče maslo

Priprava

Testo
Za testo zmešajte sestavine in jih – ročno ali s kuhinjskim robotom – najprej premešajte, nato pa pregnetite do gladkega. Z roko ima več zgodovine. Zavijte v plastično folijo in pustite počivati v hladilniku, dokler ni pripravljen nadev.

Nadev
Krompir skuhajte do mehkega. Hkrati operemo por, ga po dolžini razrežemo na četrtine in narežemo na majhne koščke, nato pa ga na finem olju prepražimo do prosojnosti.
Medtem krompir olupimo in ga še vročega pretlačimo skozi strgalnik za krompir. Delno nariban in delno kosmičen parmezan ali sir Grana Padano in/ali mehki sir v majhnih koščkih takoj vmešamo v vroč krompir. Tako dobijo dvojezični koroški ziljski krapi rahlo italijanski priokus. Vmešajte skuto in preostale sestavine. Po okusu začinite s soljo in poprom. Po želji lahko dodamo še malo italijanski začimb.

Čarobnija priprave
Najprej testo razvaljajte na pomokani kuhinjski deski in ga raztegnite, ne preveč debelo in ne pretanko. Iz nadeva v roki oblikujemo ne prevelike kroglice (V Sloveniji, na območju Škofje Loke, iz istih sestavin pripravljajo tako imenovane žlikrofe, ki pa so v primerjavi s ziljskimi krapi s Celovškega polja izredno drobni. Toda žlikrofi zahtevajo veliko preveč dela in na koncu je testa glede na nadev veliko več kot pri naših ziljskih krapi.

Koroški ziljski krapi so nekoliko večji (v nekaterih dolinah celo veliko večji), saj le tako lahko plavajo v loncu kot njihovi soimenjaki v ribniku. Toda to je že druga zgodba. V domači pristni slovenščini so pač samo „krapi“, zato je primerjava še toliko bolj na mestu, saj ima ta beseda dva pomena.
Okrogle nadeve, ki jih oblikujemo z roko, enega za drugim položimo na testo in le-to takoj prepognemo čez nadeve. Najprej z rokami stisnite testo med nadevi, nato pa ga s primerno velikim kozarcem iztisnite in položite na stran. To bi moralo zadostovati, lahko pa robove „zmečkate“ ali stisnete tudi z vilicami.

Kuhanje
Krofe kuhajte v vreli, rahlo osoljeni vodi približno 6 do 8 minut, pri čemer vodo občasno rahlo premešajte, da se krofi ne prilepijo in lepo plavajo, kot se to za krape spodobi. Po nekaj minutah plavanja v vreli vodi so krofi pripravljeni in jih lahko postrežemo.

Serviranje
Na koncu krape na servirnem krožniku prelijte s stopljenim maslom, vendar ni nujno, da je le-to rahlo rjavo.

Priloge
Postrezite s svežo zeleno solato.

V preteklosti so krapom postregli domači jabolčni mošt, nekaj časa po okusu belo ali rdečo vino, zdaj pa lahko postrežemo tudi domači sok iz bezgovega cvetja.

Dober tek ! – Mahlzeit ! – buon appetito!